Spodaj je napisan seznam škodljivih snovi v kozmetičnih izdelkih, katerim se raje izognite!

Za vas smo pripravili kratek seznam kemikalij, katerim se v kozmetičnih izdelkih raje izognite, saj so lahko problematične za vašo kožo ter vaše zdravje.

Seznam škodljivih snovi v kozmetičnih izdelkih, katerim se raje izognite

• Ftalati: Mehčala oziroma plastifikatorji, ki jih v industriji dodajajo plastičnim masam, da izboljšajo njihovo gibljivost ter preprečijo prehitro lomljenje. Prisotni so tudi v številnih dišavah, parfumih, deodorantih, losijonih in lakih za nohte. Dibutilftalat (DBP), ki ga pogosto najdemo v lakih za nohte, ter dietilftalat (DEP), ki se uporablja za podaljšanje vonja v dišavah, povezujejo z motnjami v delovanju endokrinih žlez, razvojem raka ter zmanjševanjem plodnosti pri moških. Na izdelkih jih pogosto ne navajajo z imenom ftalati, lahko s terminom »dišava«.

• Monoetanolamin (MEA), dietanolamin (DEA), tritanolamin (TEA):  Šibke baze, ki se v kozmetiki uporabljajo za emulgiranje (umiljanje maščob) ter uravnavanje pH. Najdemo jih v šamponih, deodorantih, milih in drugih čistilnih sredstvih. Povzročajo pordelo, suho kožo, dražijo lasišče ter lahko povzročajo nastanek nitrozaminov, ki so rakotvorni.

• Natrijev lavril sulfat (SLS) in natrijev lavret sulfat (SLES): Spojini, ki ju zaradi njunih sposobnosti čiščenja in penjenja dodajajo šamponom, gelom za tuširanje, milom in drugim izdelkom za čiščenje. Ti sintetični kemikaliji so v industriji prvotno uporabljali kot močno sredstvo za čiščenje in razmaščevanje. SLS/SLES dražita kožo, lasišče in očesno sluznico.

• Parabeni: Kemikalije, ki se v kozmetičnih izdelkih uporabljajo kot konzervansi za zaviranje rasti mikroorganizmov ter podaljševanje roka uporabnosti izdelka. Najdemo jih predvsem v izdelkih, ki vsebujejo večje količine vode kot so šamponi, balzami za lase, losjoni in geli za tuširanje. Najbolj znana predstavnika te skupine sta metilparaben in propilparaben. Parabeni oponašajo delovanje estrogenov (ženski spolni hormon), številni jih povezujejo z motnjami v delovanju endokrinih žlez in celo z povečamo možnostjo nastanka raka dojk.

• Polietilenglikol (PEG): Sintezna snov, ki deluje kot pospeševalec vpijanja. Kožo naredi prepustno in tako omogoči, da snovi vanjo lažje prehajajo. PEG nastaja pri kemijski reakciji propoksilacije, kjer se kot reagent uporablja strupen plin propilen oksid. Kot stranski produkt reakcije lahko nastaja tudi 1,4-dioksan, ki je znana rakotvorna spojina. PEG in njegove derivate pogosto najdemo v šamponih in milih.

• Sintetične dišave: Pod imenom »dišave« se lahko skriva tudi več kot 200 spojin, katerih proizvajalci na izdelkih niso dolžni navesti. Pogosto so ime za kemikalije kot so ftalati. Sintetične dišave  lahko povzročajo glavobole, omotico, astmo in alergije.

• Triklosan: Sintezna spojina, ki ima baktericidno delovanje (ubija bakterije). Najprej se je uporabljal za umivanje in razkuževanje rok na kirurških enotah, kasneje pa so ga začeli dodajati še v čistila in kozmetične izdelke, katerih namen je bil protibakterijsko delovanje.  V okviru kozmetičnih izdelkov, triklosan najdemo v nekaterih milih, deodorantih, izdelkih za nego ustne votline ter izdelkih za odpravljanje aken. Lahko povzroči pordelo, srbečo in izsušeno kožo, nekateri ga povezujejo tudi s pojavom motenj v delovanju endokrinih žlez.

• Umetna barvila: Kozmetičnim izdelkom dajejo lepši videz. Veliko umetnih barvil lahko poveča možnost za nastanek raka.